KDO IN KDAJ LAHKO DARUJE KRI?
Krvodajalci torej pomagamo reševati življenja in ohranjati zdravje!
Krvodajalec je lahko vsakdo, torej tudi ti, če si zdrav in se dobro počutiš!
Kot možnemu krvodajalcu ti mora biti dostopno izobraževalno gradivo.
Pred postopkom odvzema krvi:
* se prijaviš v sprejemni pisarni,
* izpolniš vprašalnik,
* opraviš enostavni zdravniški pregled.
Zdravje vseh krvodajalcev presojata šolano zdravstveno osebje in odgovorni zdravnik, ki svetuje ali odsvetuje darovanje krvi. Zelo pomembno pa je, da tudi sam presodiš okoliščine, ko ni primerno, da daruješ kri!
Kot KRVODAJALEC ali KRVODAJALKA moraš:
* biti polnoleten/polnoletna (do 65 let),
* imeti vsaj 50 kg telesne teže,
* imeti vrednosti hemoglobina vsaj 125 g/l (ženske) ali 135 g/l (moški),
* imeti krvni tlak pod 180/100,
* imeti zdravo srce ,
* biti brez povišane telesne temperature,
* živeti dovolj zdravo, da tvoj način življenja in okolje samo ne pomenita povečanega tveganja za prenos bolezni s krvjo.
Nekateri načini življenja in spolne navade pomenijo povečano tveganje za prenos bolezni s krvjo, zato se mora vsak morebitni krvodajalec seznaniti z informacijami o:
* možnostih prenosa aidsa in zlatenice,
* uporabi mamil,
* tveganju, ki ga pomenijo spolni odnosi:
- ki so plačani,
- moškega z moškim,
- ženske z moškim, ki je imel spolne odnose z moškimi,
- s partnerji, ki so nosilci HIV in zlatenice,
- z intravenskimi uživalci drog,
- s partnerji, ki prejemajo plačila za spolni odnos,
- z ljudmi, ki imajo spolno prenosljivo okužbo.
* Tudi izpostavljenost zlatenici v službi ali družini pomeni povečano tveganje.
ZDRAVNIK TRAJNO NE SVETUJE DAROVANJA KRVI:
* osebam z malignimi obolenji,
* sladkornim bolnikom, ki jemljejo inzulin,
* intravenskim uživalcem drog,
* nosilcem nalezljivih bolezni (HIV, hepatitis B in C),
* bolnikom s srčnimi in žilnimi obolenji,
* osebam, ki so potencialne prenašalke Creutzfeldt-Jakobove bolezni.
ZDRAVNIK PRAVILOMA ZAČASNO NE SVETUJE DAROVANJA KRVI:
* osebam, ki so bile na endoskopskih preiskavah,
* bolnikom z epilepsijo,
* ledvičnim bolnikom,
* ob nestrokovno opravljeni akupunkturi, prebadanju kože ali tetovaži,
* ob sluzničnemu stiku s potencialno okuženo krvjo,
* ob jemanju nekaterih zdravil,
* pri bivanju v nekaterih tropskih krajih oz. jemanju preventivnih zdravil,
* pri nekaterih cepljenjih z oslabelimi bakterijami ali virusi,
* po operativnih posegih,
* ob nedavno prejeti transfuziji.
Pri vseh nalezljivih obolenjih ne smeš darovati krvi vsaj 2 tedna po popolni ozdravitvi.
Vsem, ki so pod vplivom alkohola ali mamil, odsvetujemo darovanje krvi!
Pri opravljanju nevarnih pokicev (pilotiranje, vožnja vlaka ali avtobusa, upravljanje žerjava, plezanje po lestvi ali zidarskem odru, padalstvo, športno plezanje ali potapljanje, ipd.) pa naj poteče najmanj 12 ur od odvzema krvi do ponovne dejavnosti.
